Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS)

Državni zbor je na seji 11. 5. 2026 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS)

Prvi del Splošne določbe

1. člen (vsebina)

(1) S tem zakonom se spreminjajo in dopolnjujejo:

1. Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22, 131/23 – ZORZFS, 104/24, 22/25 – ZZZRO-1 in 40/25 – ZINR; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2),

2. Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (Uradni list RS, št. 91/25 in 32/26; v nadaljnjem besedilu: ZPZR),

3. Zakon o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97 – ZDavP-A, 3/98, 7/98 – odl. US, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00, 97/01 – ZSDP, 97/01, 62/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 91/13 – ZZVZZ-M, 99/13 – ZSVarPre-C in 26/14 – ZSDP-1; v nadaljnjem besedilu: ZPSV),

4. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US, 133/23, 109/24 – ZMEPIZ-1 in 90/25; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2),

5. Zakon o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 84/23, 112/24 in 44/25; v nadaljnjem besedilu: ZDOsk-1),

6. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS in 70/25 – ZUTD-I; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1),

7. Zakon o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19, 72/19, 196/21 – ZDOsk, 3/22, 29/22 – ZUOPDCE, 40/23 – ZDavPR-B, 122/23 in 104/24; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1),

8. Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 100/22 – ZNUZSZS, 132/22 – odl. US, 141/22 – ZNUNBZ, 14/23 – odl. US, 84/23 – ZDOsk-1, 102/24 – ZZKZ, 32/25 in 112/25 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZZDej),

9. Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (Uradni list RS, št. 111/25, 34/26 in 37/26 – popr.; v nadaljnjem besedilu: ZDIUPZ),

10. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS, 141/22 – ZNUNBZ, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 in 32/25 – ZZDej-N; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ).

(2) S tem zakonom se določajo:

1. začasni ukrep na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov ter

2. začasni ukrep na področju uporabe zakona, ki ureja gostinsko dejavnost.

3. začasni ukrep na področju uporabe zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost.

Drugi del Spremembe in dopolnitve zakonov

1. Zakon o dohodnini

2. člen

V Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22, 131/23 – ZORZFS, 104/24, 22/25 – ZZZRO-1 in 40/25 – ZINR) se 48. člen spremeni tako, da se glasi:

»48. člen
(davčna osnova)

(1) Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(2) Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(3) Zavezanec lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini, določeni v 59. členu tega zakona, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in pod naslednjimi pogoji:

− če v davčnem letu pred tem davčnim letom, njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 70.000 eurov, ali

− če v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 150.000 eurov in je bil zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj pet mesecev, in ni z drugimi določbami tega člena ali zakonom drugače določeno.

(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko zavezanec, ki je na novo začel z opravljanjem dejavnosti, pri ugotavljanju davčne osnove v prvem davčnem letu in v drugem davčnem letu, če je začel z opravljanjem dejavnosti v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega leta, priglasi upoštevanje normiranih odhodkov v višini, določeni v 59. členu tega zakona.

(5) Za posamezno kmetijsko in dopolnilno dejavnost se sme v okviru kmečkega gospodinjstva kot zavezanec priglasiti en sam nosilec dejavnosti.

(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko zavezanec iz drugega odstavka 47. člena tega zakona pri ugotavljanju davčne osnove naslednjega davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini, določeni v 59. členu tega zakona, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom, ne presegajo 150.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(7) Ne glede na šesti odstavek tega člena lahko zavezanec, ki je na novo priglasil ugotavljanje davčne osnove po drugem odstavku 47. člena tega zakona, pri ugotavljanju davčne osnove v prvem in drugem davčnem letu priglasi upoštevanje normiranih odhodkov v višini, določeni v 59. členu tega zakona.

(8) Za del podjetja po tem členu se šteje celota sredstev in obveznosti, ki je s poslovno organizacijskega vidika sposobna samostojno poslovati.

(9) Zavezanec mora v roku, določenim z zakonom, ki ureja davčni postopek, davčni organ obvestiti o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Obvestilo učinkuje od začetka davčnega leta, za katero je davčni zavezanec obvestil davčni organ.

(10) Zavezanec, ki davčnemu organu predloži obvestilo iz devetega odstavka tega člena, mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.

(11) Zavezanec mora ugotavljati prihodke iz tretjega ali šestega odstavka tega člena tudi za vsako naslednje davčno leto, za katero želi še naprej ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

(12) Ne glede na deseti odstavek tega člena mora zavezanec za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, dveh zaporednih predhodnih let presega:

− 150.000 eurov in je bil v teh dveh predhodnih letih v posameznem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj pet mesecev,

− 70.000 eurov in v teh dveh predhodnih letih v posameznem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj pet mesecev,

− 110.000 eurov in ne izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje tega odstavka,

− 150.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, če je zavezanec iz šestega odstavka tega člena.

(13) Zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, za davčno leto v davčnem obračunu razkrije znesek prihodkov, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, ki so doseženi s posamezno povezano osebo ali z delodajalcem, s katerim je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

(14) Šteje se, da je zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve neprekinjeno za polni delovni čas vsaj pet mesecev, če je bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve v skupnem trajanju najmanj 41 % minimalnega letnega sklada ur polnega zavarovalnega časa samozaposlenega.«.

3. člen

59. člen se spremeni tako, da se glasi:

»59. člen
(normirani odhodki)

(1) Pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena tega zakona se upoštevajo normirani odhodki, če je bil zavezanec v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj pet mesecev, v naslednji višini:

(2) Če v davčnem letu, za katero se ugotavlja davčna osnova, zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj pet mesecev, se pri ugotavljanju davčne osnove zavezanca iz tretjega in četrtega odstavka 48. člena tega zakona upoštevajo normirani odhodki v naslednji višini:

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se za zavezance iz šestega odstavka 48. člena tega zakona upoštevajo normirani odhodki v višini 80 % prihodkov, vendar ne več kot 120.000 eurov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva.«.

4. člen

V 135.č členu se v besedilu člena, ki se označi kot prvi odstavek, stopnja »25 %« nadomesti s stopnjo »15 %«.

Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Ne glede na prejšnji odstavek stopnja dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem znaša 5 %, če je dohodek dosežen z oddajanjem stanovanja ali stanovanjske hiše v najem:

− rezidentu, ki v skladu s 114. členom tega zakona vzdržuje vsaj enega otroka do dopolnjenega 18. leta starosti ter s tem otrokom v tej nepremičnini dejansko biva in ima v njej prijavljeno stalno prebivališče, ali

− rezidentu do dopolnjenega 30. leta starosti, ki v tej nepremičnini dejansko biva in ima v njej prijavljeno stalno prebivališče.«.

2. Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

5. člen

V Zakonu o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (Uradni list RS, št. 91/25 in 32/26) se v 1. členu v prvem odstavku besedilo »S tem zakonom se ureja tudi prenova ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov z odstopom od določb Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22, 131/23 – ZORZFS, 104/24, 22/25 – ZZZRO-1 in 40/25 – ZINR; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2)« črta.

6. člen

V 4. členu se v četrtem odstavku v prvem stavku beseda »ZDoh-2« nadomesti z besedilom »Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US, 158/22, 131/23 – ZORZFS, 104/24, 22/25 – ZZZRO-1 in 40/25 – ZINR; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2)«.

7. člen

Naslov III. Poglavja »III. ODSTOP OD DOLOČB ZDoh-2 GLEDE UGOTAVLJANJA DAVČNE OSNOVE Z UPOŠTEVANJEM NORMIRANIH ODHODKOV« se črta.

8. člen

6. člen se črta.

9. člen

7. člen se črta.

10. člen

V 8. členu se besedilo »4., 5., 6. in 7. člena« nadomesti z besedilom »4. in 5. člena«.

11. člen

19. člen se črta.

12. člen

20. člen se črta.

13. člen

V 21. členu se drugi odstavek črta.

3. Zakon o prispevkih za socialno varnost

14. člen

V Zakonu o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97 – ZDavP-A, 3/98, 7/98 – odl. US, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00, 97/01 – ZSDP, 97/01, 62/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 91/13 – ZZVZZ-M, 99/13 – ZSVarPre-C in 26/14 – ZSDP-1) se za 6. členom doda nov 6.a člen, ki se glasi:

»6.a člen

Najvišja osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost za vse zavezance in za vse prispevke po tem zakonu mesečno znaša 7.500 eurov.

Če osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov presega znesek iz prejšnjega odstavka, se prispevki obračunajo in plačajo od zneska 7.500 eurov.«.

4. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

15. člen

V Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US, 133/23, 109/24 – ZMEPIZ-1 in 90/25) se v 39. členu v enajstem odstavku črta besedilo »pravico do delne pokojnine, zavarovancu, ki uveljavlja izplačilo dela pokojnine ali«.

16. člen

39.a člen se črta.

17. člen

V 40. členu se v prvem odstavku črtata besedi »ali starostne«.

V drugem odstavku se črtata besedi »ali starostne«.

Tretji, četrti in peti odstavek se črtajo.

Dosedanji šesti odstavek postane tretji odstavek.

V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane četrti odstavek, se črtata besedi »ali starostne«.

18. člen

40.a člen se črta.

19. člen

Za 115. členom se doda nov 115.a člen, ki se glasi:

»115.a člen
(dvojni status in izplačilo 100 % pokojnine)

(1) Zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi tretjega ali četrtega odstavka 27. člena tega zakona, ali uživalec starostne pokojnine, uveljavljene po splošnih predpisih, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi tretjega ali četrtega odstavka 27. člena tega zakona in na območju Republike Slovenije nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma z opravljanjem dejavnosti ali začne ponovno delati na podlagi pogodbe o zaposlitvi oziroma opravljati dejavnost, pridobi lastnost zavarovanca iz 14., 15., 16., 17. in četrtega odstavka 19. člena tega zakona.

(2) Oseba iz prejšnjega odstavka ima hkrati status zavarovanca in status uživalca ter se ji zagotavlja 100 % izplačilo pokojnine.

(3) Oseba, ki skupaj z dodano dobo izpolnjuje pogoj dopolnjene pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ni upravičena do 100 % izplačila pokojnine po tem členu, dokler ne izpolni zahtevanega pogoja pokojninske dobe brez dodane dobe.

(4) Med uživanjem izplačila 100 % pokojnine ni mogoče zahtevati spremembe odmere izplačila pokojnine, razen v primeru uveljavitve pravice do pokojnine in ponovnega vstopa v zavarovanje.

(5) Osebi se izplačuje 100 % pokojnina od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve v višini 100 % uveljavljene starostne pokojnine oziroma 100 % starostne pokojnine, do katere bi bila upravičena na dan njene uveljavitve, vendar največ od izpolnitve pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Pri tem oseba ni upravičena do izplačila 100 % pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove v skladu s tretjim odstavkom 36. člena tega zakona, ter prav tako ne do izplačila pokojnine v višini zagotovljene pokojnine v skladu s tretjim in petim odstavkom 39. člena tega zakona.

(6) Izplačilo 100 % pokojnine se ne izplačuje, če oseba ne dela zaradi začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, daljše od 30 koledarskih dni oziroma če je na dan vložitve zahteve že odsotna z dela zaradi začasne zadržanosti z dela po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju več kot 30 koledarskih dni.

(7) Zavarovancu iz prejšnjega odstavka začne zavod po uradni dolžnosti prejemek znova izplačevati, ko začne opravljati delo.

(8) Zavod pridobi podatke o začasni zadržanosti z dela iz šestega odstavka tega člena od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in po uradni dolžnosti preneha in znova začne izplačevati prejemke iz drugega odstavka tega člena.

(9) Osebi, ki se ji izplačuje pokojnina po tem členu, se pri priznanju pravice do starostne pokojnine čas vključitve v obvezno zavarovanje po uveljavitvi pravice do izplačila 100 % pokojnine ne upošteva za ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe po drugem in dvanajstem odstavku 37. člena tega zakona, 125. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 75/19) in 161. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 90/25).

(10) Izplačilo 100 % pokojnine se ne prizna, če zavarovanec iz šestega odstavka 14. člena ter iz 15., 16. in 17. člena tega zakona na dan uveljavitve izplačila nima v celoti poravnanih prispevkov za socialno varnost.«.

20. člen

V 116. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) Uživalec predčasne, vdovske ali družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca iz 14., 15., 16., 17. in četrtega odstavka 19. člena tega zakona, pokojnina pa se mu v tem času ne izplačuje. Pokojnina se preneha izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.«.

V drugem odstavku se črta besedilo »starostne,«.

V tretjem odstavku se črta besedilo »starostne,«.

Četrti, peti in šesti odstavek se črtajo.

V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane četrti odstavek, se črtata besedi »in četrtega«.

Dosedanji osmi do enajsti odstavek postanejo peti do osmi odstavek.

V dosedanjem dvanajstem odstavku, ki postane deveti odstavek, se črta besedilo »starostne,«.

Dosedanji trinajsti odstavek postane deseti odstavek.

21. člen

Za 145. členom doda nov 145.a člen, ki se glasi:

»145.a člen
(najnižja osnova za samozaposlene in kmete)

(1) Ne glede na četrti odstavek prejšnjega člena se zavarovalna osnova za zavarovanca iz 15. in 17. člena tega zakona, pri katerem letni prihodek ne preseže letne minimalne plače v Republiki Sloveniji, določi največ v višini 45 % minimalne letne plače.

(2) Če zavarovanec iz prejšnjega odstavka oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu dobičku v tekočem letu, lahko za naprej plačuje prispevke od zavarovalne osnove, zmanjšane za največ 20 %, vendar ne manj kot znaša zavarovalna osnova iz prejšnjega odstavka. Če v tem primeru zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za to leto, za več kot 20 % preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se plačevali prispevki, se v prihodnjem obdobju prispevki plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko ugotovljenega dobička, povečane za 20 %.

(3) Zavarovalna osnova iz prvega odstavka tega člena predstavlja osnovo za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, starševsko varstvo ter zavarovanje za primer poškodb pri delu in poklicne bolezni, ki jih zavarovanci iz 15. in 17. člena ZPIZ-2 plačujejo v skladu z zakoni, ki urejajo posamezne vrste prispevkov.

(4) Zavarovanec lahko ukrep iz tega člena koristi samo enkrat za obdobje 24 mesecev.«.

5. Zakon o dolgotrajni oskrbi

22. člen

V Zakonu o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 84/23, 112/24 in 44/25) se v 55. členu v prvem odstavku besedilo »ter iz naslova dejavnosti, ki se opravlja kot postranski poklic« črta.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se od pokojnin prispevek za dolgotrajno oskrbo ne obračunava in ne plačuje. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije nima obveznosti obračunavanja, odtegovanja ali poročanja o tem prispevku.«.

23. člen

V 56. členu se v četrtem odstavku besedilo »ter iz naslova dejavnosti, ki se opravlja kot postranski poklic« črta.

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Zavarovanci, za katere je že plačan prispevek za obvezno zavarovanje za DO za posamezen mesec v skupni višini po stopnji 2 odstotka, prispevka za DO od dohodkov iz drugega pravnega razmerja ne plačajo.«.

Dosedanji četrti do dvanajsti odstavek postanejo peti do trinajsti odstavek.

6. Zakon o delovnih razmerjih

24. člen

V Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS in 70/25 – ZUTD-I) se za 119. členom doda nov 119.a člen, ki se glasi:

»119.a člen
(prenehanje pogodbe o zaposlitvi s pridobitvijo pravice do starostne pokojnine in možnost nadaljevanja delovnega razmerja ali sklenitve novega)

(1) Pogodba o zaposlitvi preneha veljati po samem zakonu z dnem, ko delavec izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi tretjega ali četrtega odstavka 27. člena ZPIZ-2.

(2) Delodajalec lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

(3) Najpozneje 90 dni pred dnevom izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine lahko delavec pisno predlaga nadaljevanje delovnega razmerja po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez prekinitve, spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi v skladu z 49. členom tega zakona.

(4) Delodajalec mu najpozneje v 30 dneh od prejema pisnega predloga pisno sporoči svojo odločitev, pri čemer se lahko s predlogom strinja, delavcu pošlje predlog spremembe pogodbe o zaposlitvi, novo pogodbo o zaposlitvi ob upoštevanju ustrezne zaposlitve iz petega odstavka 91. člena tega zakona ali navede utemeljene razloge, zaradi katerih nadaljevanju delovnega razmerja nasprotuje. Če delodajalec ne odgovori v roku iz prejšnjega stavka, se šteje, da se delovno razmerje nadaljuje brez prekinitve pod enakimi pogoji.

(5) V zvezi z odločitvijo delodajalca lahko delavec v 30 dneh od pisnega odgovora delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.«.

7. Zakon o davku na dodano vrednost

25. člen

V Zakonu o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19, 72/19, 196/21 – ZDOsk, 3/22, 29/22 – ZUOPDCE, 40/23 – ZDavPR-B, 122/23 in 104/24) se v Prilogi I v točki (1) za besedilom »ljudi in živali« dodata vejica in besedilo, ki se glasi:

»razen pšenična moka, kruh, testenine, goveje meso, svinjsko meso, piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi polmastni siri, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjava, sončnično olje, beli sladkor, izdelki, ki so prilagojeni specifičnim zdravstvenim, presnovnim ali fiziološkim potrebam posameznika, zaradi katerih ta potrebuje posebna živila za preprečevanje zdravstvenih težav«.

V točki (12) se besedilo »semena, sadike, gnojila živalskega ali rastlinskega izvora,« črta.

26. člen

V Prilogi IV se pika na koncu točke (2) nadomesti s podpičjem in se dodata novi točki (3) in (4), ki se glasita:

»(3) pšenična moka, kruh, testenine, goveje meso, svinjsko meso, piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi polmastni siri, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjava, sončnično olje, beli sladkor, izdelki, ki so prilagojeni specifičnim zdravstvenim, presnovnim ali fiziološkim potrebam posameznika, zaradi katerih ta potrebuje posebna živila za preprečevanje zdravstvenih težav;

(4) semena, sadike, gnojila živalskega ali rastlinskega izvora.«.

8. Zakon o zdravstveni dejavnosti

27. člen

V Zakonu o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 100/22 – ZNUZSZS, 132/22 – odl. US, 141/22 – ZNUNBZ, 14/23 – odl. US, 84/23 – ZDOsk-1, 102/24 – ZZKZ, 32/25 in 112/25 – odl. US) se v 3. členu v drugem odstavku besedilo »in koncesionarji v okviru koncesijske dejavnosti,« in »oziroma koncesionar« črta.

28. člen

V 3.a členu se v petem odstavku tretja alineja črta.

29. člen

V 5. členu se sedmi, osmi, deveti, deseti in enajsti odstavek črtajo.

30. člen

V 29. členu se v drugem odstavku 7. točka črta.

Dosedanje 8. do 11. točka postanejo 7. do 10. točka.

V tretjem odstavku se besedilo »1., 2., 4., 6., 7., 8., 9., 10. in 11.« nadomesti z besedilom »1., 2., 4., 6., 7., 8., 9., in 10.«.

V četrtem odstavku se besedilo »6., 7., 8., 9. in 10.« nadomesti z besedilom »6., 7., 8., in 9.«, število »11.« pa s številom »10.«

31. člen

V 42. členu se četrti odstavek črta.

Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

32. člen

V 44.f členu se v prvem odstavku 7. točka črta.

Dosedanje 8. do 20. točka postanejo 7. do 19. točka.

33. člen

53.b člen se spremeni tako, da se glasi:

»53.b člen

Zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec, ki je zaposlen v javnem zavodu, lahko zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali kot izvajalec zdravstvene dejavnosti opravlja le na podlagi predhodnega pisnega soglasja delodajalca. Soglasje izda direktor javnega zavoda na podlagi pisne vloge zdravstvenega delavca za največ 12 mesecev. Direktor javnega zavoda mora o vlogi odločiti v 30 dneh od njenega prejema, sicer se šteje, da je soglasje podano.

Zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec iz prejšnjega odstavka, ki je v javnem zavodu zaposlen za polni delovni čas, lahko opravlja zdravstvene storitve pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali kot izvajalec zdravstvene dejavnosti največ v obsegu osem ur na teden, ta časovna omejitev pa se lahko upošteva tudi kot povprečna časovna omejitev v obdobju šestih mesecev. V to omejitev se šteje tudi delo v obliki dopolnilnega delovnega razmerja. V primeru zaposlitve za krajši delovni čas se osem urna omejitev nanaša na delo, ki presega obseg dela, ki ustreza polnemu delovnemu času.

Soglasje iz prvega odstavka tega člena se zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu izda, če:

− s tem ne bo povzročena škoda javnemu zavodu oziroma motnja pri opravljanju dejavnosti javnega zavoda,

− javni zavod sam nima potrebe po dodatnem, dopolnilnem delu oziroma delu, ki presega obveznost iz polnega delovnega časa zdravstvenega delavca,

− zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec v celoti izvršuje svoje delovne obveznosti glede količine in vrste opravljenih zdravstvenih storitev, določenih s pogodbo o zaposlitvi in normativi ter standardi dela pri svojem delodajalcu,

− zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec ne odklanja nadurnega dela, pripravljenosti in morebitnih drugih oblik dela pri delodajalcu in

− zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu zaradi dela pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti ali kot izvajalcu zdravstvene dejavnosti ni onemogočen dnevni in tedenski počitek ter letni dopust.

Zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu, ki v javnem zavodu ni zaposlen za polni delovni čas, se ne izda soglasja iz prvega odstavka tega člena le, če mu delodajalec predhodno ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas.

Soglasje iz prvega odstavka tega člena vsebuje najmanj:

− podatke o javnem zavodu, ki daje soglasje,

− osebno ime in delovno mesto zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca, kateremu se soglasje daje,

− naziv drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti, v okviru katerega bo zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec opravljal zdravstvene storitve,

− zdravstvene storitve, ki jih bo zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec opravljal,

− čas veljavnosti soglasja,

− navedbo pogojev, ki veljajo za zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca, iz tretje, četrte in pete alineje tretjega odstavka tega člena in

− obseg največje še dopustne dnevne in tedenske obremenjenosti zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca z delom zunaj javnega zavoda, upoštevajoč določbe o minimalnem trajanju dnevnega in tedenskega počitka ter letnega dopusta.

Izdano soglasje iz prvega odstavka tega člena se prekliče, če:

− se spremenijo okoliščine iz druge alineje tretjega odstavka tega člena,

− zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec ne izpolnjuje pogojev iz tretje, četrte ali pete alineje tretjega odstavka tega člena,

− zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec krši časovno omejitev opravljanja zdravstvenih storitev iz drugega odstavka tega člena,

− zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec ne sporoči podatkov v skladu z drugim odstavkom 53.č člena tega zakona.«.

34. člen

53.c člen se spremeni tako, da se glasi:

»53.c člen

Javni zavod lahko za opravljanje zdravstvenih storitev sklene podjemno pogodbo ali drugo pogodbo civilnega prava (v nadaljnjem besedilu: podjemna pogodba) z zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem, če je tovrstno opravljanje zdravstvenih storitev za javni zavod ekonomsko smotrnejše in če:

− za opravljanje zdravstvenih storitev, ki so predmet pogodbe, ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi zaradi občasne narave teh storitev ali njihovega manjšega obsega, ali

− gre za enkratno povečanje programa zdravstvenih storitev javnega zavoda za potrebe obveznega zdravstvenega zavarovanja, ali

− javni zavod z obstoječimi kadrovskimi zmogljivostmi ne more zagotoviti pogodbenih obveznosti do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec iz prvega odstavka prejšnjega člena pred sklenitvijo podjemne pogodbe predloži veljavno soglasje za delo pri drugem javnem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost.

Podjemna pogodba se lahko sklene za največ 12 mesecev in vsebuje najmanj naslednje določbe:

− o vrstah in obsegu zdravstvenih storitev, ki jih bo zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec opravljal na podlagi podjemne pogodbe,

− o času, v katerem bo zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec opravljal zdravstvene storitve na podlagi podjemne pogodbe, ob upoštevanju dnevnega in tedenskega počitka ter letnega dopusta,

− ocena ur, ki se bodo opravile na podlagi podjemne pogodbe,

− o plačilu za opravljene zdravstvene storitve,

− o zavarovanju poklicne odgovornosti,

− o roku za opravo zdravstvenih storitev,

− o javnem zavodu, za katerega bo zdravstveni delavec opravljal zdravstvene storitve na podlagi podjemne pogodbe,

− o tem, da opravljanja zdravstvenih storitev ni mogoče prenesti na tretjo osebo,

− o možnosti predčasnega prenehanja.

Pred sklenitvijo podjemne pogodbe javni zavod opravi analizo, s katero dokaže stroškovno upravičenost sklenitve podjemne pogodbe, pri čemer upošteva vse stroške, povezane z opravljanjem zdravstvenih storitev, za katere se podjemna pogodba sklepa. Podrobnejša merila za določitev višine plačila opravljanja zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi določi minister, pristojen za zdravje.

Po preteku obdobja iz tretjega odstavka tega člena se lahko z istim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem sklene nova podjemna pogodba v skladu s pogoji iz tega člena.

Sklepanje podjemne pogodbe za opravljanje zdravstvenih storitev z lastnim zaposlenim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem ni dovoljeno, razen če gre za opravljanje zdravstvenih storitev v okviru državnih presejalnih programov in drugih posebnih programov, ki jih s sklepom, upoštevajoč dostopnost do zdravstvenih storitev ter izvajanje storitev v okviru tržne dejavnosti in javne službe, ki jih ne zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje ali proračun Republike Slovenije, določi minister, pristojen za zdravje, in je zagotovljen vir financiranja. Pogoji, ki se nanašajo na sklepanje podjemne pogodbe z drugim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem, veljajo tudi za primer sklepanja podjemne pogodbe z lastnim zaposlenim zdravstvenim delavcem oziroma zdravstvenim sodelavcem.

Javni zavodi se lahko z drugim izvajalcem zdravstvene dejavnosti pogodbeno dogovorijo o opravljanju zdravstvenih storitev.«.

9. Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva

35. člen

V Zakonu o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (Uradni list RS, št. 111/25, 34/26 in 37/26 – popr.) se v 7. členu v naslovu člena besedilo »in pogodbeno sodelovanje« črta.

Tretji, četrti, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek se črtajo.

36. člen

32. člen se črta.

10. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

37. člen

V Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS, 141/22 – ZNUNBZ, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 in 32/25 – ZZDej-N) se v 86. členu v prvem odstavku pred besedo malomarnosti doda beseda »hude«.

38. člen

V 87. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Zavod ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od delodajalca, če je namenoma ali iz hude malomarnosti opustil izvajanje higiensko sanitarnih ukrepov, ukrepov za varnost in zdravje pri delu ali drugih ukrepov, predpisanih ali odrejenih za varnost ljudi in ima ta opustitev za posledico bolezen, poškodbo ali smrt zavarovane osebe.«.

Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»Zavod lahko od delodajalca zahteva povrnitev povzročene škode, ki je nastala zaradi opustitve izvajanja ukrepov iz prvega odstavka iz hude malomarnosti, največ v višini 20-kratnika najnižje pokojninske osnove. Če je povzročena škoda nastala namenoma, jo v celoti povrne delodajalec.«.

Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

Tretji del Začasni ukrepi

1. Začasni ukrep na področju davka na dodano vrednost za omilitev dviga cen energentov

39. člen (delni prenos Direktive Sveta (EU) 2022/542)

S tem zakonom se za omilitev dviga cen energentov v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva Sveta (EU) 2022/542 z dne 5. aprila 2022 o spremembi direktiv 2006/112/ES in (EU) 2020/285 glede stopenj davka na dodano vrednost (UL L št. 107 z dne 6. 4. 2022, str. 1) in določa začasen ukrep na področju davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV) z odstopom od določb Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19, 72/19, 196/21 – ZDOsk, 3/22, 29/22 – ZUOPDCE, 40/23 – ZDavPR-B, 122/23 in 104/24; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1).

40. člen (znižana stopnja DDV za energente)

(1) Ne glede na 41. člen ZDDV-1 lahko Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) s sklepom določi, da se za enkratno obdobje največ 9 mesecev DDV obračunava in plačuje po nižji stopnji 9,5 % od davčne osnove za naslednje dobave:

− električne energije iz tarifne oznake 2716 00 00;

− zemeljskega plina iz tarifnih oznak 2711 11 00, 2711 21 00 in 2711 29 00;

− daljinskega ogrevanja, uvrščenega v šifro standardne klasifikacije dejavnosti D/35.30;

− lesa za kurjavo iz tarifne oznake 4401.

Sklep Vlade, s katerim se določi uporaba ukrepa iz tega člena, se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Za obdobje veljavnosti ukrepa iz prejšnjega odstavka Vlada zagotovi regulacijo cen energentov, za katere velja regulacija cen na dan začetka uporabe ukrepa iz prejšnjega odstavka in so izpolnjeni pogoji za regulacijo cen po zakonu, ki ureja kontrolo cen.

(3) Za razvrstitev blaga iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo tarifne oznake iz kombinirane nomenklature carinske tarife iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 256 z dne 7. 9. 1987, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/1926 z dne 22. septembra 2025, o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 2025/1926 z dne 31. 10. 2025).

41. člen (kazenske določbe)

(1) Z globo od 1.200 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 3.200 do 30.000 eurov, če DDV obračuna po nepravilni stopnji (37. člen).

(2) Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo od 600 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se odgovorna oseba pravne osebe kaznuje z globo od 800 do 4.000 eurov.

(4) Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

2. Začasni ukrep na področju uporabe zakona, ki ureja gostinsko dejavnost

42. člen (začasna neuporaba ZGos-1)

(1) Zakon o gostinstvu (Uradni list RS, št. 77/25; v nadaljnjem besedilu ZGos-1) in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi in drugi splošni akti se ne uporabljajo od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2026.

(2) Do začetka ponovne uporabe ZGos-1 se uporablja Zakon o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07 – uradno prečiščeno besedilo, 26/14 – ZKme-1B in 52/16; v nadaljnjem besedilu ZGos) in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi in drugi splošni akti, ki so se uporabljali dne 31. decembra 2025.

43. člen (nov rok za dopolnitev podatkov v registru)

(1) Ne glede na drugi odstavek 40. člena ZGos-1 je rok za dopolnitev podatkov v registru iz prvega odstavka 40. člena ZGos-1 30. junij 2027.

(2) Ne glede na peti odstavek 40. člena ZGos-1 AJPES izvajalca nastanitvene dejavnosti o obveznosti iz prvega odstavka 40. člena ZGos-1, o roku iz drugega odstavka 40. člena ZGos-1 ter posledicah iz tretjega odstavka 40. člena ZGos-1 obvesti do 31. maja 2027.

44. člen (nov rok veljavnosti soglasja solastnikov za oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem)

Ne glede na 44. člen ZGos-1 soglasja solastnikov dvostanovanjske ali tri- in večstanovanjske stavbe za opravljanje oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem, pridobljena v skladu s Stanovanjskim zakonom (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21, 18/23 – ZDU-1O, 77/23 – odl. US in 61/24), ki so bila veljavna ob začetku uporabe ZGos-1, veljajo do 31. decembra 2027 oziroma do treh let od pridobitve soglasja, če je slednje pozneje.

45. člen (opustitev omejitve oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem za leto 2027)

(1) Ne glede na 22. člen ZGos-1 se v letu 2027 oddajanje stanovanja v kratkotrajni najem časovno ne omeji.

(2) Uredba o metodologiji za določitev občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema za leti 2027 in 2028 (Uradni list RS, št. 321/26) se v letu 2027 ne uporablja.

46. člen (uporaba podzakonskih predpisov)

(1) Ne glede na 47. člen ZGos-1 se od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2026 uporabljajo naslednji podzakonski predpisi:

− Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (Uradni list RS, št. 35/17);

− Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov (Uradni list RS, št. 22/18, 5/19 in 182/20);

− Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00, 30/06, 93/07 in 16/21).

(2) Pravilnik o načinu vpisa sobodajalcev v Poslovni register Slovenije (Uradni list RS, št. 112/07) se uporablja od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2027.

(3) Pravilnik o registru nastanitvenih obratov (Uradni list RS, št. 70/16) se uporablja od uveljavitve tega zakona do 31. januarja 2027.

3. Začasni ukrep na področju uporabe zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost

47. člen (podaljšanje rokov za predložitev dokazil in posredovanje podatkov)

(1) Ne glede na prvi stavek prvega odstavka 46. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 32/25; v nadaljnjem besedilu: ZZDej-N) izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki so pridobili dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti pred uveljavitvijo ZZDej-N, in zasebni zdravstveni delavci, vpisani v register zasebnih zdravstvenih delavcev pred uveljavitvijo ZZDej-N, predložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 1., 4., 5. in 7. točke četrtega odstavka 3.a člena ZZDej v 24 mesecih od uveljavitve ZZDej-N.

(2) Ne glede na drugi odstavek 46. člena ZZDej-N izvajalci zdravstvene dejavnosti in zasebni zdravstveni delavci iz prejšnjega odstavka vložijo vlogo za verifikacijo v skladu z devetim odstavkom 3.a člena ZZDej v naslednjih rokih:

− v 24 mesecih od uveljavitve predpisa iz dvanajstega odstavka 3.a člena ZZDej za prostore in opremo, verificirano do 31. decembra 2000;

− v 30 mesecih od uveljavitve predpisa iz dvanajstega odstavka 3.a člena ZZDej za prostore in opremo, verificirano do 31. decembra 2006;

− v 36 mesecih od uveljavitve predpisa iz dvanajstega odstavka 3.a člena ZZDej za prostore in opremo, verificirano do 31. decembra 2012;

− v 42 mesecih od uveljavitve predpisa iz dvanajstega odstavka 3.a člena ZZDej za prostore in opremo, verificirano po 1. januarju 2013.

(3) Ne glede na šestnajsti odstavek 46. člena ZZDej-N koncesionarji, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na podlagi koncesijske odločbe in koncesijske pogodbe, ki je bila sklenjena pred uveljavitvijo ZZDej-N, uskladijo izvajanje dejavnosti z določbami 3.a, 44.č, 44.f in 44.e člena ZZDej na način, da v 24 mesecih od uveljavitve ZZDej-N koncedentu sporočijo podatke o odgovornem nosilcu zdravstvene dejavnosti iz spremenjenega 3.a člena ZZDej za vrsto zdravstvene dejavnosti, ki je predmet koncesije, dejanskem lastniku iz tretjega odstavka spremenjenega 44.č člena ZZDej in obsegu koncesijske dejavnosti iz spremenjenega 44.e člena ZZDej.

Četrti del Prehodne in končne določbe

1. Zakon o dohodnini

48. člen (uporaba 23. člena ZDoh-2AB)

Določbe b) točke 23. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 104/24) se ne uporabljajo za davčno leto 2026.

49. člen (priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za leto 2026)

(1) Zavezanec, ki je do uveljavitve tega zakona oddal obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti oziroma obračun dohodnine od dohodka iz dejavnosti in ni priglasil ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za leto 2026, izpolnjuje pa pogoje za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov na podlagi spremenjenega 48. člena ZDoh-2, lahko ne glede na prvi in drugi odstavek 53. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22, 109/23 – odl. US, 131/23 – ZORZFS, 55/24 – odl. US, 100/24, 40/25 – ZINR in 100/25; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za leto 2026 s predložitvijo popravka davčnega obračuna po 53. členu ZDavP-2 do 30. junija 2026.

(2) Zavezanec, ki je v letu 2026 do uveljavitve tega zakona na novo začel opravljati dejavnost, ni pa priglasil ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za leto 2026, izpolnjuje pa pogoje za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov iz spremenjenega 48. člena zakona, lahko dopolni prijavo za vpis v davčni register z izjavo, da za davčno leto 2026, v katerem je začel na novo opravljati dejavnost, uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ter izjavo o izpolnjevanju pogojev na podlagi spremenjenega 48. člena zakona, vse v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, do 30. junija 2026.

(3) Če ta zakon začne veljati po 15. juniju 2026, je rok iz prvega in drugega odstavka tega člena 30 dni po uveljavitvi tega zakona.

50. člen (uporaba spremenjenih določb ZDoh-2)

Spremenjeni 48., 59. in 135.č člen ZDoh-2 se uporabljajo za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2026.

2. Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

51. člen (uporaba spremenjenih določb ZPZR)

5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12. in 13. člen tega zakona se uporabljajo za davčna leta, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2026.

3. Zakon o prispevkih za socialno varnost

52. člen (uporaba novega 6.a člena ZPSV)

Novi 6.a člen ZPSV se začne uporabljati 1. julija 2026.

4. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

53. člen (začetek izplačevanja 100 % pokojnine dosedanjim prejemnikom delne pokojnine, izplačila dela oziroma sorazmernega dela pokojnine ter varstvo pravic)

(1) Dosedanjim prejemnikom dela pokojnine po 39.a členu, delne starostne pokojnine po 40. členu in sorazmernega dela starostne pokojnine, uveljavljene po splošnih predpisih, po 116. členu ZPIZ-2, začne zavod po uradni dolžnosti izplačevati 100 % uveljavljene pokojnine s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona.

(2) Dosedanji prejemniki delne starostne pokojnine po veljavnem 40. členu ZPIZ-2, ki jim bo zavod v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena začel izplačevati 100 % uveljavljene pokojnine, lahko po prenehanju uživanja 100 % pokojnine in obveznega zavarovanja, v katerega so bili vključeni s krajšim delovnim časom od polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj dve uri dnevno ali deset ur tedensko, zahtevajo:

− izplačilo usklajenega zneska starostne pokojnine, uveljavljenega ob odmeri delne pokojnine ali

− odstotno povečanje starostne pokojnine, uveljavljene ob odmeri delne pokojnine, glede na dejansko dopolnjeno dobo v času prejemanja delne pokojnine in izplačila 100 % uveljavljene pokojnine po tem členu ter starost na dan uveljavitve odstotnega povečanja, ali

− ponovno odmero starostne pokojnine, ob upoštevanju osnov, od katerih so plačani prispevki, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in starost ob prenehanju uživanja 100 % pokojnine po tem členu.

54. člen (uporaba novega 145.a člena ZPIZ-2)

Novi 145.a člen ZPIZ-2 se začne uporabljati 1. julija 2026.

5. Zakon o dolgotrajni oskrbi

55. člen (uporaba spremenjenih 55. in 56. člena ZDOsk-1)

(1) Spremenjena 55. in 56. člen ZDOsk-1 se začneta uporabljati prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona.

(2) Do začetka uporabe spremenjenih 55. in 56. člena ZDOsk-1 se uporabljata 55. in 56. člen Zakona o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 84/23, 112/24 in 44/25.)

6. Zakon o delovnih razmerjih

56. člen (prenehanje delovnega razmerja)

(1) Delavcem, ki na dan uveljavitve tega zakona izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi četrtega odstavka 27. člena zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma jih bodo izpolnili do 31. decembra 2026, delovno razmerje po samem zakonu preneha v enem letu od uveljavitve tega zakona, razen če se pred tem z delodajalcem ne dogovorijo o nadaljevanju delovnega razmerja v skladu z novim 119.a členom ZDR-1.

(2) Delodajalec lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

7. Zakon o davku na dodano vrednost

57. člen (uporaba stopnje DDV pri prehodu na posebno nižjo stopnjo DDV)

(1) Za opravljen del dobave blaga, za katero se z dnem začetka uporabe spremenjenih Priloge I in Priloge IV ZDDV-1 uporablja posebna nižja stopnja DDV, katere del dobave je opravljen pred dnem začetka uporabe spremenjenih Priloge I in Priloge IV ZDDV-1, preostali del pa po tem datumu, davčni zavezanec obračuna DDV za celotno dobavo tega blaga po posebni nižji stopnji DDV.

(2) Davčni zavezanec, ki pred dnem začetka uporabe spremenjenih Priloge I in Priloge IV ZDDV-1 prejme celotno ali delno plačilo za dobavo blaga, za katero se z dnem začetka uporabe spremenjenih Priloge I in Priloge IV ZDDV-1 uporablja posebna nižja stopnja DDV, dobava pa bo v celoti opravljena po tem datumu, obračuna DDV po posebni nižji stopnji DDV.

(3) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi v zvezi z zneski izvršenih predplačil za dobave blaga, za katero se z dnem začetka uporabe spremenjenih Priloge I in Priloge IV ZDDV-1 uporablja posebna nižja stopnja DDV, od katerih so DDV dolžni obračunati prejemniki kot plačniki DDV.

58. člen (uskladitev podzakonskega predpisa)

Minister, pristojen za finance, uskladi predpis iz drugega odstavka 146. člena ZDDV-1 v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona, pri čemer upošteva, da se posebna nižja stopnja DDV iz novih točk (3) in (4) Priloge IV ZDDV-1 uporablja izključno za posamezne izdelke, ki so izrecno navedeni v teh točkah in ne za mešane, sestavljene ali predelane izdelke, ki vsebujejo navedene izdelke kot eno izmed sestavin.

59. člen (začetek uporabe spremenjenih Priloge I in Priloge IV ZDDV-1)

(1) Spremenjeni Priloga I in Priloga IV ZDDV-1 se začneta uporabljati prvi dan drugega meseca po uveljavitvi tega zakona.

(2) Do začetka uporabe spremenjenih Priloge I in Priloge IV ZDDV-1 se uporabljata Priloga I in Priloga IV Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19, 72/19, 196/21 – ZDOsk, 3/22, 29/22 – ZUOPDCE, 40/23 – ZDavPR-B, 122/23 in 104/24).

8. Zakon o zdravstveni dejavnosti

60. člen (soglasja iz 53.b člena in podjemne pogodbe iz 53.c ZZDej)

(1) Soglasja zdravstvenim delavcem in zdravstvenim sodelavcem, zaposlenim v javnem zavodu, iz 53.b člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 100/22 – ZNUZSZS, 132/22 – odl. US, 141/22 – ZNUNBZ, 14/23 – odl. US, 84/23 – ZDOsk-1, 102/24 – ZZKZ, 32/25 in 112/25 – odl. US), ki so veljavna na dan uveljavitve tega zakona, ostanejo v veljavi do poteka veljavnosti.

(2) Podjemne pogodbe iz 53.c člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 100/22 – ZNUZSZS, 132/22 – odl. US, 141/22 – ZNUNBZ, 14/23 – odl. US, 84/23 – ZDOsk-1, 102/24 – ZZKZ, 32/25 in 112/25 – odl. US), ki so veljavne na dan uveljavitve tega zakona, ostanejo v veljavi do poteka veljavnosti.

9. Zakon o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva

61. člen (pogodbe iz 7. člena ZDIUPZ)

Pogodbe, sklenjene v skladu s tretjim, četrtim, petim, šestim, sedmim ali osmim odstavkom 7. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (Uradni list RS, št. 111/25, 34/26 in 37/26 – popr.), ki so veljavne na dan uveljavitve tega zakona, ostanejo v veljavi do poteka veljavnosti.

10. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju

62. člen (postopki za regresne zahtevke, ki so v teku)

Postopki, ki so v teku v skladu s 86. in 87. členom ZZVZZ, se dokončajo po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS, 141/22 – ZNUNBZ, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 in 32/25 – ZZDej-N).

Končna določba

63. člen (začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.